Skip to content Skip to sidebar Skip to footer
Patent – Prvotno od vladarjev ali vladarskih oblasti izdana javna zapečatena listina splošnega pomena. Npr. tolerančni patent, ki je priznanim verskim manjšinam omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja.
Patente je izdajal vladar, ki je imel zakonodajno pravico (lat. potestas legislatoria), ki je obsegala pravico izdajati zakone, jih spreminjati, ukinjati njihovo veljavo, jih razlagati in v določenih primerih, od določenih predpisov izvzemati posameznike ali pa definirane skupine.
Praviloma so bili izdani patenti v nemškem jeziku, ki je sicer tudi veljal kot uradni jezik cesarstva. V sredini 18. stoletja pa so oblasti prvič začele objavljati patente tudi v slovenskem jeziku.
Izdajanje patentov v slovenščini je bil predvsem praktične narave, saj je bilo potrebno prebivalstvo seznaniti z vsebino vsaj tistih cesarskih patentov in 

Patenti v slovenščini so ugledali luč sveta v času cesarice Marije Terezije. Vir: Wikipedia

vladnih naredb, katerih vsebino je moralo poznati vso prebivalstvo, če naj bi se res izvajali in tako dosegli svoj namen.

Podložniki so se namreč redno izgovarjali, da za ukaz niso vedeli, ker ga niso razumeli. Tako so oblasti ukazale župnikom, da jim ukaze tolmačijo v domačem, njim razumljivem, v tem primeru slovenskem jeziku. Ker tudi to očitno ni bilo učinkovito, župniki namreč vladnih zahtev niso vedno dovolj razumljivo tolmačili, je prišla zahteva, da naj se ukazi pišejo v slovenščini. To pa je nedvomno odprlo pot slovenščini kot poslovnemu jeziku.

Podložniki so se namreč redno izgovarjali, da za ukaz niso vedeli, ker ga niso razumeli. Tako so oblasti ukazale župnikom, da jim ukaze tolmačijo v domačem, njim razumljivem, v tem primeru slovenskem jeziku. Ker tudi to očitno ni bilo učinkovito, župniki namreč vladnih zahtev niso vedno dovolj razumljivo tolmačili, je prišla zahteva, da naj se ukazi pišejo v slovenščini. To pa je nedvomno odprlo pot slovenščini kot poslovnemu jeziku.
Najstarejši slovenski patent izdan v naših deželah nosi letnico 1752, izdan je bil na Koroškem. Za Kranjsko, ki ga je izdala Marija Terezija, je izšel 6. julija 1758 in bil posvečen socialnemu skrbstvu za osebe vojaškega stanu.
Glede na veliko število izdanih patentov v drugi polovici 18. stoletja je število slovenskih prevodov zelo skromno, saj po dosedanjih omembah v literaturi ne bi doseglo niti dvajset. Za sorazmerno majhno število patentov v slovenskem jeziku v drugi polovici 18. stoletja je bilo nedvomno krivo dejstvo, da je primanjkovalo ljudi, ki bi znali 

prevajati strokovno terminologijo. Tako so imele oblasti težavo iskati primerne prevajalce, zgodilo pa se je tudi, da oblasti niso našle primernega prevajalca in se tako kak patent, kljub ukazu sploh ni prevedel.

Prva Stran dvojezičnega patenta v slovenščini in nemščini, izdan leta 1771. Gre za eden redkih prvih primerkov rabe slovenščine v ta namen. Vir: Zakladnica Zgodovine.

Kot prevajalci patentov v drugi polovici 18. stoletja se sicer omenjajo Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Marko Pohlin.
Patenti so nedvomno pomembni dokumenti o razvoju slovenske pravne in upravne terminologije. Z njimi je bila slovenščina de facto uveljavljena kot uradovalni jezik cesarstva. In so kot taki pomemben korak v razvoju slovenskega jezika.

Prva stran patenta v nemškem jeziku. Patent izdan na Kranjskem leta 1775 se tiče zadev povezanih z ukinitvijo Jezuitskega reda. Vir: Zakladnica Zgodovine.

Marko Pohlin (1735-1801), se navaja kot enega izmed prevajalcev patentov. Vir: Wikipedia.

Pustite komentar