Pred odhodom na bojišče

Kaj je slovenski družini Grafenauer rojilo po glavi, ko je sin Mihe in Terezije Grafenauer moral leta 1915 oditi na bojišče soške fronte?

Franc Grafenauer, podoficir Oberjäger (danes ekvivalentno činu štabni vodnik) gorskega polka, je spadal je pod 27. domobranski polk (kasneje imenovan 2. gorski polk). Slednji je imel v okviru Avstrijske monarhije največje število Slovencev. Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 86% Slovencev in 14% drugih. Naborni okraj polka je bil v Ljubljani in v Trstu, pri čemer so bile polkovne enote garnizirane v Ljubljani. Možno je, da je spadal v 7. lovski bataljon (Feldjager bataillon No. 7), ki se je ravno v temu letu formiral na Vrhniki in je ob pričetku bojev odšel na soško fronto. Fotografija je nastala v Ljubljani, 1915.

Na kapi ima rozeto s cesarjevim monogramom (FJI), na levi strani pa krivček, znak gorskih enot. Drugi znak gorskih enot, planike, pa nosi prišite na ovratnikih. Zaradi velikega števila Slovencev v tem gorskem polku, bi lahko rekli, da sta simbola krivčka in planike na uniformi tudi simbola slovenskih vojakov v 1. sv. vojni.

Ob začetku bojev leta 1915 je imela Italijanska stran ogromno premoč v svojem mnoštvu. V kolikor vojaki, mnogi med njimi Slovenci, pod vodstvom generala (kasneje feldmaršala) Boroeviča ne bi zadržali ofenziv italijanske vojske ob reki Soči. Bi se naslednja obrambna linija – fronta, po načrtu avstrijskega general-štaba vzpostavila na reki Savi, kar bi imelo pogubne posledice za večino današnjega slovenskega ozemlja, vključno z Ljubljano.