Jurij Vega – Od revnega kmeta do barona.

Jurij vega (1754 – 1802) se je rodil v majhni kmečki koči na zasavskem podeželju. Njegova nadarjenost pa je bila kmalu opažena in tako je s pomočjo barona Erberga bil vpisan na jezuitsko šolo v Ljubljani. Pri Jezuitih je takrat poučeval tudi slavni Gabriel Gruber, ki je imel izvrstno naravoslovno knjižnico, katere se je Vega sigurno posluževal.

Od tu pa se je njegova karierna pot izstrelila v višave. Kmalu je postal profesor topništva na Dunaju in zelo hitro rasel po činih vse do prvega topničarja v habsburški monarhiji. Vega je tako postal prvi slovenski eklatanten oficir. Bil je aplikativen matematik in fizik ter tako izumil izboljšavo možnarjev, ki so zaradi njega lahko streljali po nekajkrat dlje. Izum, ki je prišel še kako prav v boju z revolucionarno Francijo.
Vega je bil za svoj čas sila znan človek, zaradi svojih dognanj in zaslug na evropskih bojiščih pa je pridobil tudi naziv barona. Njegov uspeh pa je bil morda tudi razlog, da je marsikateri zaradi tega privzdignil obrv. Še posebej je bila zavistna starejša avstrijska aristokracija, ki je zasedala pomembnejše položaje in v njem videla konkurenco.

Jurij vega se je 7. septembra 1802 poslovil od svojcev in izginil. Našli so ga šele 26. septembra pri Nussdorfu nedaleč od Dunaja. Njegovo truplo je imelo sledove ran, ter je bilo z vrvico privezano h kolu. Uradno poročilo se je zaključilo kot nesreča pri kopanju z možnostjo samomora.

A z veliko verjetnostjo je mogoče domnevati, da je šlo za naklepen umor. Vega je bil član prostozidarske lože, ki je združevala elito takratnega intelektualnega evropskega sveta, med njimi sta bila tudi Mozart in Voltaire in pa znani francoski astronom Lalande, s katerim si je Vega tudi dopisoval in delil svoja dognanja. Avstrija je bila v tem času v vojni s Francijo in kakršnokoli dopisovanje z pomembnimi francozi in deljenje pomembnih informacij, bi lahko hitro pomenilo

Jezuitska šola se je nahajala za cerkvijo sv. Jakoba (skrajno desno).
Vir: Wikipedia

veleizdajo. Vega pa naj bi se s tem celo šopiril in s francoskimi pismi mahal naokoli. Zaradi francoske revolucije pa so bili prostozidarji pri cesarju sumljivi. Morda je sodu zbilo dno, ko je začel propagirati metrični sistem, ki je bil razvit v takrat sovražni Franciji.

Leta 1793 je izdal priročnik s sedem decimalnimi logaritmi. Za hitrejše in natančnejše računanje logaritmov je Vega razvil svojo posebno enačbo, saj je iz Mercatorjeve neskončne vrste razvil »Vegovo vrsto«. Ta priročnik je vseboval sedem decimalne logaritme naravnih števil od 1 do 101.000 in logaritme trigonometrijskih funkcij. Sledila je vrsta ponatisov in prevodov v vsaj deset različnih jezikov; vseh izdaj so našteli več kot tristo, tako da je ta Vegov logaritmovnik najbrž največkrat ponatisnjena matematična knjiga na svetu. Njegova dognanja pa so segala v sam vrh svetovne matematične vede.