Skip to content Skip to sidebar Skip to footer
Leta 1480 je v Ljubljani tržaški glavar Nikolaj Ravbar odposlal svojega odposlanca Janeza Vasona opremljenega s pismom v Beneško republiko.

Nikolaj Ravbar je bil med leti 1477-1481 glavar Trsta. Poročen je bil s sestro Erazma Predjamskega, Dorotejo Predjamsko. V nekaterih zapisih se izpričuje, da naj bi ravno Nikolaj Ravbar bil tisti, ki je leta 1483 oblegal Predjamski grad in tako po legendi, ki jo je povzel tudi Valvasor ubil Erazma med odhodom na stranišče. Po legendi naj bi podkupljen Erazmov služabnik z baklo dogodek naznanil oblegajoči vojski, slednji pa na naj bi takrat tudi udarili po njem in ga ubili. Če je bil to res Nikolaj je vprašljivo, saj zgodovinarji omenjajo tudi druga imena kot so Gašper Ravbar – Nikolajev nečak in pa Viljem Turjaški – kranjski deželni glavar. Okoli slednjega pa je še največji konsenz stroke.

Nikolaj Ravbar in Erazmova sestra sta imela sina. Krištofa Ravbarja, ki je bil že pri svojih zgolj dvanajstih letih v dogovoru s cesarjem Friderikom III nominiran za drugega ljubljanskega škofa. Da je cesar sprejel Nikolajevo prošnjo, da bo drugi ljubljanski škof njegov sin Krištof, nakazuje na to, da sta morala Nikolaj in Friderik III imeti dobre medsebojne stike oziroma izmenjave medsebojnih uslug. Na kar zna nakazovati tudi omenjeno pismo Beneški republiki. Krištof Ravbar je kasneje odigral pomembno vlogo v avstrijsko beneških vojnah, postal glavni intendat avstrijske vojske in dosegel naslov maršala. Nedavno so v arhivu ljubljanske nadškofije odkrili Krištofov shematski bojni načrt med vojno z Benečani, ki ponuja izredno redek vpogled v teorijo srednjeveškega vojskovanja v našem prostoru. Sodil je med vrhunske diplomate takratnega cesarstva.
Pismo je napisano 19. Julija 1480 v Ljubljani, naslovnika sta brata Peter in Marko Morosini. Morosiniji so bili silno pomembna beneška družina, iz katerih vrst je kasneje prišel tudi beneški dož. V pismu Nikolaj Ravbar priporoča plemenitima bratoma (magnificis et generosis tanquam fratribus) Petru in Marku Morosini, svojega odposlanca, Janeza Vasona, ki ju bo seznanil z 

Krištof Ravbar, Nikolajev sin, drugi ljubljanski škof.
Vir: Wikipedia

z nekaterimi svojimi listinami in njihovim namenom, Glavar brata prosi, naj odposlanca in listine predstavita pred prevzvišenim gospodom.

Ter omenja, da se je tako že prej posredovalo za cesarja in prejšnje tržaške glavarje. Slednje nakazuje, da naj bi ravno Nikolaj Ravbar morda bil ena izmed glavnih diplomatskih vezi med Habsburžani in Beneško republiko, med katerimi je vladalo globoko rivalstvo. Benetke niso nikoli skrivale svojega apetita po Trstu in mesto se je nekako obvarovalo ravno pod zaščito Habsburžanov, slednjim pa je seveda bilo izrazito strateškega pomena zaradi dostopa do Jadrana. Lokalni spori so bili tako kar pogosti, dva Nikolajeva sinova, naj bi bila v lokalnih sporih z Benečani tudi zajeta.
A pospešena diplomacija z Benečani ni ravno obrodila velikih sadov, saj so se že dobrih dvajset let kasneje zapletli v medsebojno vojno, kjer je imel pomembno vlogo ravno Nikolajev sin Krištof.

Srednjeveško pismo Nikolaja Ravbarja iz leta 1480. Hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

123431461_168598974939161_5973912370951884108_n

Benetke v 15. stoletju, v času nastanka Ravbarjevega pisma. Vir: Wikipedia.

Ravbarjev stolp, oziroma Mali grad Planina, na notranjskem pri Postojni, je bil pod lastništvom Nikolaja Ravbarja. Vir: Wikipedia.

Pustite komentar