Pred močjo Turkov so iz področja Balkana bežale tudi plemiške družine. Ena takih je bila družina
Sulejman Veličastni, sultan Osmanskega cesarstva v času Franca Ursinija Blagaja. Vir: Wikipedia
Blagaj, ki je imela več posesti na današnjem Hrvaškem in Bosni.
Zatekli so se na Kranjsko, natančneje v Kočevsko gospostvo in tako od leta 1547 do 1613 postali zakupniki Kočevja. Imeli so pomembno vlogo pri njegovem nadaljnjem razvoju in obrambi. Podobno kot njihovi predhodniki so bili vojaški voditelji na mejnem področju cesarstva. S seboj so pripeljali številne naseljence, ki so jih s svojih domov pregnali Turki. Mnogi so se naselili v Kočevju in v južnih
predelih Kranjske. Oblast je priseljencem v zameno za obrambo pred Turki ponujala določene
Kočevje leta 1679, sicer 100 let po smrti Franca Ursinija Blagaja. Vir: Wikipedia
svoboščine. S tem je oblast želela kakopak nekako utrditi mejo cesarstva. Potrebno je tudi razumeti, da so bili to za Slovence izredno težki časi, ropanja in pobijanja so se dogajala na letni ravni. Še najbolj varna so bila mesta, ki so imela trše zidove. Podeželsko prebivalstvo pa se je organiziralo s postavitvijo taborov, dostikrat okoli cerkva ali pa so si organizirali skrivališča, kot so jame in gozdovi, če so tja seveda uspeli priti pravočasno.
Primer tabora, podeželske obrambe. Še danes stoji v Hrastovljah. Vir: Wikipedia
Kljub vztrajni grožnji turške invazije v šestnajstem stoletju so namreč dvore v vzhodni in srednji Evropi privlačila eksotična in pisana vojaška oprema svojih osmanskih sovražnikov. Na habsburških dvorih na Dunaju in v Pragi so sredi šestnajstega stoletja potekali turnirji in parade v turški ali sorodni madžarski modi. Ta čelada zagotavlja dokaze tega okusa, saj so koničasto skledo, vrh z drsnimi nosnimi (manjkajočimi), velikimi ličnicami (manjkajočimi) in členjenimi vratnimi ploščami (nekaj manjkajočih) kopirali neposredno iz sodobnih turških modelov. Površine so dostikrat v celoti jedkane in pozlačene z okrasjem na osnovi orientalskega navdiha.
Čelada iz 16. stoletja, ki naj bi bila izkopana v grobu Franca Ursinija Blagaja. Vir: Zakladnica Zgodivne, sliko hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Blagaji so skozi naslednja stoletja strmo rastli po hierarhiji Kranjskega plemstva. Kmalu so postali ena najpomembnejših Kranjskih plemiških družin, njihovi člani pa so imeli visoke upraviteljske deželne funkcije v 17. in 18. stoletju. Leta 1652 so od Lambergov kupili grad Boštanj pri Grosupljem, ki je tako za več kot dvesto let postalo središče posesti grofov Blagajev.
Podoben stil čelade iz 16. stoletja, ki jo hrani New Yorški muzej. Vir: metmusem.org
Podoben stil čelade, boljše ohranjen. 16. stoletje, narejen v Sveto nemško rimskem cesarstvu. Vir: khm.at
Grad Boštanj pri Grosupljem, od leta 1652 še dolgo let sedež grofov Blagajev. Porušen v 2. svetovni vojni. Vir: Wikipedia
