Opis

Naslovnik je Milko Robas. Milko je bil eden izmed nezakonskih Hribarjevih otrok. Po letu 1900 je namreč Hribar naredil vsaj še dva nezakonska otroka, sina Milka in hčerko Pavlo. Srečo je našel šele z Marijo Goričan (1885-1956), s katero sta imela hčerko Zlato Marijo (rojeno 1913 v Pragi). Z njo je najprej živel »v konkubinatu«, na kar ga je opozoril sam škof Jeglič, češ da v primeru smrti ne bi mogel biti cerkveno pokopan. Tako sta se leta 1926 z Marijo poročila, hkrati je pozakonil tudi hčerko Zlat(ic)o.

Priložena je ovojnica pisma, ki ravno tako nosi emblem praškega hotela v kateri je Hribar prebival najverjetneje se je tja odpravil, ker je s pomočjo kapitala praških finančnih ustanov želel na noge postaviti Slovansko banko. Pismo je datirano 29.6. 1914, se pravi en dan po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Takoj za tem, naj bi se Hribar vrnil domov. Pismo je naslovljeno na pl. Premerstein-ove v Kranju. To pa ni prva referenca tega imena v kakšnem Hribarjevem pismu svojemu sinu (za referenco glejte pismo iz februarja 1918). Kakšno vlogo je sicer imela plemiška rodbina Premerstein pri ”vzgoji” njegovega sina ni jasno.

Poklicno je Ivan Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke banke Slavija v Ljubljani (1876-1919). Skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Tavčarjem pa je bil pred prvo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti kranjske slovenske liberalne Narodne napredne stranke. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjo vodovoda, bil med leti 1896 in 1910 ljubljanski župan in je zaslužen za popotresno obnovo Ljubljane. Njegove zadnje izvolitve cesar Franc Jožef I. ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 (septembrski dogodki, 1908). V letih 1889-1908 je bil kranjski deželni poslanec, v letih 1907-1911 pa tudi poslanec avstrijskega državnega zbora. Pred prvo svetovno vojno je bil med vodilnimi predstavniki neoslavizma. V Jugoslaviji je bil najprej 1919-1921 veleposlanik v Pragi, nato 1921-1923 pokrajinski namestnik za Slovenijo in nazadnje 1932-1938 jugoslovanski senator.

Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Ob začetku druge svetovne vojne je ob italijanski okupaciji Ljubljane zavit v jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico. Vračal se je s sestanka z italijansko upravo, ki mu je (pod ultimativnimi pogoji) ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt.

Format lista: 29,5 x 23 cm
Zelo dobro ohranjeno pismo, dvakrat prepognjeno. Na ovojnici je odrezana znamka.
Rokopis je bil na podlagi ostalih znanih Hribarjevih rokopisov evidentiran kot avtentičen.

Literatura: Igor Grdina: Ivan Hribar, Založba ZRC, Ljubljana, 2010,
Legendarni ljubljanski župan Ivan Hribar, kamra.si