Opis
Diploma za članstvo v filharmonični družbi (philharmonische gesellschaft) podeljena slikarju Franzu Kurzu von Goldensteinu leta 1841.
V prevodu:
Ministrsko pismo kraljevega in cesarskega dvora ter državne policije z dne 26. junija 1802 je potrdilo namen te filharmonične družbe, ki je poleg družabnega uživanja tudi plemenitenje čustev. V prizadevanjih, da bi društvo s prispevkom novih članov, ki bodo pospeševali namen društva, doseglo vedno višjo raven popolnosti, bo to društvo svoj namen uresničilo na najbolj smotrn način, če boste s to izročitvijo pričujoče diplome, skupaj s statutom društva in imenskim seznamom njegovih članov, z veseljem povečali število članov na današnji dan.
Ljubljana, 9. Januar, 1841.
Pod besedilom so štirje podpisi:
Ravnatelj (direktor): Johann Albert Paschali (Paschali je bil dvorni in sodnijski odvetnik, odvetniški sodobnik Prešerna.)
Sekretar: Eduard Fischer Edler von Wildensee (c. kr. okrožni komisar)
Predstavnik poslušajočih članov: Ignatz Edler von Kleinmayer, (Knjigarnar, ki je imel svojo knjigarno na Novem trgu št. 221.)
Predstavnik članov glasbenikov: Anton Pfefferer (?) – verjetno; težje berljiv podpis. (Sicer odvetnik.)
Franz v. Goldenstein je v letih 1831 do 1834 obiskoval akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izpopolnjeval na potovanjih po Italiji in Nemčiji. Leta 1834 se je naselil v Ljubljani. V Ljubljani je delal kot učitelj risanja na Mahrovi šoli (med njegovimi učenci sta bila Anton Karinger in Ivan Franke). Goldenstein je znan tudi po portretu pesnika Franceta Prešerna, ki ga je naslikal leta 1850.
Filharmonična družba je bila ustanovljena leta 1794. (Med predhodnice sodi najprej Academia philharmonicorum (1701), prva tovrstna ustanova v srednjeevropskem prostoru.) Ustanovili so jo za glasbo zainteresirani meščanski krogi, pobudo zanjo sta dala dimnikarski mojster Karel Moos, sicer diletantski violončelist, in zdravnik Karl Bernhard Kogl. Za idejo sta pridobila še Josefa Jellemnitzkega in Josefa Flischuha.
Novonastalo glasbeno društvo je bilo v tedanji monarhiji celo prvo svoje vrste in verjetno tudi “zgled za podobne” v Avstriji. Na to svoje prvenstvo je bila ves čas obstoja tudi izredno ponosna. Tako med častni člani družbe najdemo Josepha Haydna (1800), Ludwiga van Beethovna (1819), Niccola Paganinija (1824, Johannesa Brahmsa (1885), itd.
Litografija, trikrat prepognjena. Suhi (reliefni) žig filharmonične družbe.
Zelo dobro ohranjena.
