Slovenska narodna noša ima dolgo zgodovino, skozi leta pa se je tudi močno spremenila. Oblikovala se je v meščanski družbi v sredini 19. stoletja, ko so slovensko zavedni intelektualci ugotovili, da je mogoče tudi z obleko pokazati, da so Slovenci.
Seveda je sredino 19. stoletja potrebno vzeti v kontekst marčne revolucije leta 1848 in zahtev po političnih pravicah ob kateri so številni narodi Avstro-Ogrske monarhije izoblikovali svoje nacionalne programe. To je odprlo pot narodni zavesti in ni naključje, da je ravno v tem času slovenska narodna noša doživela svoj razcvet. To je bil čas Jenkove ‘himne’ Naprej zastave slave ter slovenskih taborov. Narodna zavest pa se je
Simetrična oblika čelnika, v sredini je venček (krancelj) na desni in levi strani pa opazimo motiv klasja ter nageljna. Iz zaglavja se vije svilen roza trak. Druga polovica 19. stoletja.
Vir: ZakladnicaZgodovine.
Narodna zavest pa se je posledično ter logično izkazovala tudi skozi oblačila.
To je bil torej čas, ko je slovenstvo vzplamenelo, dobilo zanos in drzno izkazovalo svoj ponos.
Avba (nemško haube), žensko pokrivalo narodne noše je lep primer takega izkazovanja in poudarjanja narodne pripadnosti. Sestavni deli so čelnik (form), obrobljen z drobnimi čipkami, nanj pritrjeno oglavje in pentlja na zatilju. Oblika avb je utrjena s šivanjem ter podlaganjem papirja in kartona.
Iz preproste kmečke avbe popularne v 18. stoletju, (gre v bistvu za čipkast pas na kosu platna, ki se zadaj zaveže in pritrdi k lasem, na tem pasu je prišit »čelnik«), so se avbe v sredini 19.stoletja razbohotile v obliko, ki ji poznamo še danes. Dobile so vrh z grebenastim ali krožnikastim oglavjem ter razkošno vezane čelnike, ki so hkrati osrednji in produkcijsko najzahtevnejši del avbe. Avbe so se v tehnikah vezenja razvile do te mere, da so si jih lahko privoščili zgolj najpremožnejši. Najsi bodo izredno bogati kmeti ter meščani, industrialci ali pa aristokrati. Zlata avba iz druge polovice 19. stoletja (na fotografiji) je lep primerek takega razkošja. Čelnik je vezan z zlato nitjo, med vezenino so všite bleščice (flindrci), ki v svetlobi odsevajo zlato barvo. Dodane so kovinske kroglice, ki skupaj tvorijo polno reliefno zlato vezenino. Mojstrica vezilja je samo za tak čelnik potrebovala vsaj štiri mesece dela.
Zaradi potrebne mojstrske izurjenosti, materiala, ki se danes le stežka ali pa sploh ne dobi več, sta izgled in kvaliteta avbe v 20. stoletju počasi začela nazadovati. Tako tehnično zahtevne avbe z veliko mero stilskega izražanja so danes zgolj še odsev preteklih časov. Tistih časov, ko je bilo še potrebno ponosno izreči: ”Slovenec sem”.
Oglavje je podkrepljeno z roza kartonom, ki se skozi prosojno tkanino stilsko dopolnjuje z roza trakom. Vir: ZakladnicaZgodovine.
Proti nageljnu je obrnjeno klasje. Idealno simetričen ornament (idealizem) inkorporira abstraktno-idealne ornamente. Smernice poznega baroka. Vir: ZakladnicaZgodovine.
