Opis
11. – 17 Julija so se na Kranjskem vršile proslave ob 600-letnici zveze dežele Kranjske s habsburško oblastjo. V ta namen je Kranjsko obiskal tudi cesar Franc Jožef.
Cesar je na Kranjskem bival od 11. do 17. julija 1883. 11. julija je pri Zidanem mostu prekoračil štajersko-kranjsko deželno mejo. Pozdravilo ga je pol ure trajajoče zvonjenje v vseh kranjskih cerkvah. Cerkveni zvonovi so zvonili tudi v krajih, skozi katere se je peljal cesar. Škof je s pastirskim pismom odredil, naj bo 11. julija ali pa na nedeljo povsod slovesna maša (podobno kot za cesarjev rojstni dan). Duhovniki naj cesarja pozdravijo v talarju in koretlju oziroma v praznični noši. Cerkve, v katere se bo podal cesar, morajo biti okrašene, v prezbiteriju naj bo za cesarja pripravljena pručka. 600-letnico habsburške vladavine so s šolsko mašo in slavnostjo počastili tudi v šolah po Kranjskem, 11. julija v nekaterih šolah ni bilo pouka. Istega dne je cesar prispel v Ljubljano, ki mu je priredila veličastno baklado. Osrednji dogodki drugega dne cesarjevega obiska so bili: pontifikalna (slovesna) maša, poklon cesarju, predstava in petje v deželnem gledališču ter slavnostna razsvetljava mesta. Tudi 13. julija je bil za cesarja pripravljen celodneven program: pregled garnizije, ogled živinske razstave, deželne umobolnice, nove cerkve Srca Jezusovega, hranilnice, hiralnice in sirotišnice, avdience, slavnostno streljanje na strelišču in ljudska veselica, ognjemet in ples. 14. julij: nadzorovanje vojaštva, polaganje temeljnega kamna za nov deželni muzej Rudolfinum (dograjen je bil leta 1888 – za štiridesetletnico cesarjevega vladanja), ogled gradu in nunskega samostana, veselica. 15. julija je cesar po slovesni maši v stolnici obiskal Notranjsko: ogledal si je rudnik v Idriji, Logatec in Postojnsko jamo, ki je bila prvič razsvetljena z elektriko. V ponedeljek 16. julija se je cesar podal iz Ljubljane preko Kamnika in Kranja ter Begunj na Bled.
Praznovanje šestoletnice habsburške vladavine na Kranjskem ponekod ni bilo mišljeno kot rodoljubna izjava neoskrunjene zvestobe monarhiji, temveč tudi kot dokaz vsestranskega napredka slovenske ideje. Slovensko in nemško opredeljeno prebivalstvo je tekmovalo pri pripravi slavnostnih sprejemov in krasitvi slavnostnih prizorišč. Deželni odbor je namreč tudi odobril uporabo kranjskih belo-modrih-rdečih zastav, ki so podlaga za današnjo slovensko zastavo.
Hkrati pa je ob obletnici izšla tudi spominska medalja v slovenščini. Na medalji je tudi še vedno redkeje ohranjen originalni črno-rumeni trakec, cesarske habsburške zastave.
Averz:
HRAST SE OMAJE IN HRIB ZVESTOBA SLOVENCEV NE GANE
DEŽELNA SVEČANOST
11-17 . JULIJA
1883
Reverz:
V SPOMIN ŠESTOLETNE ZVEZE DEŽELE KRANJSKE S PRESVETLO VLADARSKO RODOVINO HABSBURŠKO
1283
