Opis
Sebastiano Dolci (Dubrovnik, 1699 – Dubrovnik, 1777) , hrvaški teolog, zgodovinar in nabožni pisec.
Knjiga (O starosti in razširjenosti ilirskega jezika – De Illyricae linguae vetustate et amplitudine) je razprava o nastanku slovanskih jezikov, zlasti hrvaščine.
Z obilico zgodovinskih in jezikovnih argumentov, pogosto domiselnih, a vneto podprtih, skuša Dolci dokazati, da so slovanski narodi sestavljali najstarejše prebivalstvo v Evropi in da iz njihovega maternega jezika (hrvaščine) niso izhajali samo drugi slovanski jeziki, ampak tudi grščina in latinščina.
Zanimiva je pesem, ki obsega 12 strani in je napisana vzporedno v hrvaškem in latinskem jeziku.
Nato je odločno podprl svoje teze proti ugovorom, ki jih je podal arheolog GF Zanetti, profesor v Padovi, v pamfletu istega leta (1754), izdanem v Ferrari, z naslovom Epistola H. F. Zanetti in Dissertaioonem de linguae Illyricae vetustate et amplitudine confutata perpetuis animadvertionibus in eiusdem Zanetti disquisitionem. To delo je privezano.
O zadnjih letih njegovega življenja je malo znanega. Preživel jih je v frančiškanskem samostanu v Dubrovniku, kjer je umrl 19. novembra. 1777. Pokopan je bil v grobnici manjših bratov in se ga spominjajo s častnim latinskim epigrafom kot enega najslavnejših državljanov svojega časa.
Originalna vezava, 64 str., + 16 str. – privezano Epistola H. F. Zanetti. Vezava na sredini rahlo popustila, vendar še vedno drži vse liste skupaj. Umazana sprednja platnica. Nekaj vodnih madežev na notranji strani prednje platnice ter veznem listu, manj na naslovnici. Poškodovan papir na hrbtišču. Znotraj je knjiga čista. Dobro (+) ohranjen izvod.
Redkost. Prva izdaja.



