Opis
Ljubljanski stolni vikar Maksimilijan Adam Jošt Redeskini (1740–1814) je kot mentor glasbene kapele in varuh notnega arhiva s premišljeno namero sestavil in v tisk poslal obsežno pesmarico, naslovljeno Osem inu šestdeset sveteh pesm. V predgovoru je pojasnil, da je Bog svojo željo, naj ljudje pojejo, razodel tudi v Svetem pismu. Zato naj verniki opustijo prazne in grešne pesmi ter jih nadomestijo s svetimi. Prav njegove pesmi pa naj služijo kot zamenjava za takšne “slabe” pesmi. Redeskini tako v uvodu ostro nasprotuje posvetnim popevkam, ki naj bi ljudi kvarile in jih odvračale od pobožnosti:
»… de be se teiſte ſalublene, gerde, od pregreshneh rezhy … skupſloſhene popevke, katire so … k pohuishanju pejli, posehmal usem … is glave spravele.«
Pesmarica vsebuje predgovor, kazalo in 68 pesmi, ki so bile namenjene petju. Nastala je v sodelovanju s škofom Karlom Herbersteinom, Redeskini pa je večino pesmi zbral in nekatere tudi sam spesnil. Večina izdanih pesmi je novih (vsaj ne prej zapisanih), razdeljene pa so na več vsebinskih sklopov: katehetske, praznične, spodbudne in molitvene.
Trda, polusnjena vezava, 225, [7] str.. Lesene platnice, ovite v papir iz časa; dva skrajna vogala odlomljena. Na str. 3 in 133 odtrgan skrajni vogal lista (brez izgube besedila). Na str. 21 manjša strganina (brez izgube besedila). Na str. 139 staro popravilo strgane strani iz časa, zlepljeno z naravno snovjo. Notranjost načeloma čista; mestoma se pojavljajo rahli, zbledeli vodni madeži, ki niso izrazito moteči. Brez črvin. Naslovnica je umazana. Knjiga je kompletna; pri pesmaricah iz tega obdobja, namenjenih pogosti rabi, je kompletna ohranjenost razmeroma redka.
Dobro ohranjen izvod (3/5). Prva izdaja. Redkost.



