Opis
“Einpachbrief An Allenkha Pessiakhin bei ein stuckh Pressrenaches Forst _.”
Vstopno (fevdalno) zakupno pismo Alenke Pesjak za del gozda v Prezrenjah pri Radovljici, od katerega uporabe se bo plačevala desetina.
Dokument se začne z uradnim nazivom Pavla Sigmunda grofa Thurn-Valsassina:
“Paul Sigmund des heil. Rom. Reichs graff von Thurn und Valssasina, Freiherr zum Kreuz. Herr auf Blaiburg,__ und Plankhenstain, Erlandhofmeister in Crain und der Windischen Mark, auch Erbmarschall der Furst. Grafschaft Görz. ….. ….Inhaber der Herrschaft Radmansdorf. Bekhenne hiermit dass ich…”
Dokument se kočna z datacijo (v prevodu):
Gospostvo Radovljica 14. Aug. 1743.
S pečatom (grb grofov Thurn-Valsassina) in lastnoročnim podpisom Sigmunda grofa Thurn-Valsassina.
Thurn-Valsassina, Sigmund Pavel, grof (1701–1752), v Dizmovo bratovščino sprejet 8. junija 1747 – zemljiški gospod, prisednik ograjnega sodišča, cesarski komornik, višji dedni deželni dvorni upravitelj na Kranjskem in v Slovenski marki, višji dedni deželni maršal poknežene grofije Goriške. Izhajal je iz pomembne plemiške rodbine, ene najstarejših še obstoječih plemiških rodbin v širšem srednjeevropskem prostoru, ki je grofovski naslov pridobila že leta 1541 oziroma 1572, njena najpomembnejša posest na Kranjskem pa je bilo od konca 16. stoletja dalje gospostvo Radovljica. Sigmund Pavel, je bil rojen sicer v Ljubljani in tam krščen 23. januarja 1701. 1. junija 1722 so ga sprejeli med prisednike kranjskega ograjnega sodišča, kar nikakor ni ostala njegova edina funkcija. Leta 1738 je bil poverjenik kranjskih deželnih stanov, v spominski knjigi Dizmove bratovščine je naveden kot pravi komornik cesarskega veličanstva, pripadali pa sta mu tudi dve dedni častni funkciji, višjega dednega deželnega dvornega upravitelja na Kranjskem in v Slovenski marki ter višjega dednega deželnega maršala poknežene grofije Goriške. Poročil se je dvakrat, prvič najpozneje leta 1734 s Polikseno Elizabeto grofico Rabatta, ki mu je rodila dve hčeri, obe v Ljubljani, drugič pa leta 1749 ali 1750 z Marijo Ano baronico Aschau, vdovo grofico Gaisruck, ki mu je dala sina in naslednika, rojenega v Radovljici. Fidejkomisno gospostvo Radovljica je prevzel po očetovi smrti leta 1741, ko mu je bilo štirideset let. Umrl je 9. avgusta 1752, in sicer v dvorcu Jablje, star 51 let, pokopali pa so ga naslednji dan v rodbinsko grobnico pri oltarju sv. Barbare v radovljiški župnijski cerkvi v navzočnosti 26 duhovnikov.
Folio, 4 str., popisani dve strani, večkrat prepognjen, luknjice ob stičišču prepogibov, nepopisana stran tudi delno preperela ob prepogibih. Dobro ohranjen rkp. (3/5).



