Opis
Milostna podoba, Florijanske Žalostne Matere Božje iz sredine 18. stoletja.
Cerkev sv. Florijana v Ljubljani je postala množično obiskana, potem ko je 8. julija 1693 pri sliki Žalostne Matere božje spregledal oslepeli kuhar kneza Turjaškega. Sliko, po kateri je podobica narejena je sicer leta 1639 naslikal Tomaž Kundišek.
Sliko so po tem dogodku obesili na steno pod korom, nato pa je dobila mesto v posebno zgrajeni stranski kapeli. Vsak večer se je okrog milostne podobe zbirala množica vernikov in molila lavretanske litanije. Še istega leta so se začele procesije k Žalostni Materi Božji pri svetem Florijanu.
Marijino češčenje v cerkvi sv. Florijana so najbolj spodbujala številna čudežna ozdravljenja, ki so se godila pred njeno milostno podobo. Med letoma 1706 in 1714, v času ljubljanskega škofa Ferdinanda grofa Kunburga, naj bi jih bilo kar 37. Leta 1704, ko je Avstriji pretila vojna nevarnost, so Ljubljančani na cvetni petek v veliki procesiji, ki se jo je udeležilo skoraj celotno mesto, poromali k Žalostni Materi Božji in prosili za mir. Ob suši v letih 1704 in 1705, pa ob povodnji 1714, ob živinskih kugah ter leta 1715 ko je Ljubljano zajela epidemija koz – ob vseh preizkušnjah so Ljubljančani hiteli k milostni podobi. Ob kugi leta 1713 so ustanovili bratovščino Žalostne Matere božje, da bi se združeni priporočali za božjo pomoč.
Še danes je na cvetni petek maša pri oltarju florijanske Žalostne Matere Božje.
Podobica v tehniki mezzotinte, je bila odtisnjena v znani graški grafični delavnici družine Kaupertz, v času Johann-a Michael-a Kaupertz-a (1712–1786).
Dimenzije: ca. 13 x 8,5 cm.
Na zadnji strani sledi lepilnega trakca za pritrjevanje.


