Opis

Razglednica, naslovljena na Ferda Vesela, enega ključnih predstavnikov slovenskega realizma in impresionizma, ponuja zanimiv vpogled v preplet umetnosti, tehnologije in vsakdanjega življenja na začetku 20. stoletja.
Vesel je bil izrazito samosvoj, boemski in nemiren umetnik, ki se ni uklanjal družbenim normam. Leta 1901 se je naselil na gradiču Grundelj (Grumlof) pri Šentvidu pri Stični, ki je postal njegovo zatočišče in ustvarjalni prostor. Dvorec zanj ni bil zgolj bivališče, temveč prostor osebne svobode in umika iz družbenih pričakovanj. Njegovo ustvarjanje zaznamujeta močan individualizem in vztrajno iskanje lastnega izraza, zaradi česar je dobil nadimek “slovenski Van Gogh”. 

Motiv razglednice je izrazito futurističen: prikazuje živahen mestni utrip z ulicami, polnimi avtomobilov in motorjev, nad mestom pa lebdeče tramvaje in cepeline. Ti elementi odražajo tedanjo vero v tehnološki napredek, urbanizacijo in optimistično predstavo o prihodnosti, kar zanimivo dopolnjuje osebno sporočilo na razglednici.

Pošiljatelj razglednice, ki je bil tudi lastnik motornega kolesa — kar je bilo leta 1910 še precej redko in prestižno — v besedilu omenja, da je potreboval Veselov nasvet. Okvir motornega kolesa (»gestel«) je namreč poslal v tovarno, sam pa je v delavnici mazal motor in krpal pnevmatiko, poškodovano zaradi žeblja pri železniški postaji Stična pri Šentvidu. Hkrati vabi Vesela, da se čimprej oglasi v njegovi delavnici za motorje. Takšni detajli slikovito prikazujejo zgodnje obdobje motorizacije. Leta 1904 je bilo na celotnem Kranjskem registriranih 15 motornih koles, v letih 1907/08 pa v Ljubljani le nekaj več kot deset avtomobilov in 22 motornih koles.

Razglednica je poškodovana po desnem robu, z manjkajočimi deli motiva. V sredini je večji rjavi madež. Redkost.