Opis
Zapuščina kapitana bojne ladje Julija Saksa, ki je začel kariero v Avstro-Ogrski, nadaljeval kot poveljnik hidroplanov v Kraljevini SHS ter poveljeval ladjam v Kraljevini Jugoslaviji. Posmrtno je dobil čin generala NDH. Edinstvena mornariška zapuščina.
Kapa:
Po uredbi iz leta 1936, kapa iz temno modrega sukna (čoja), obod ovit s črno progasto svilo. Senčnik iz temno modrega sukna z zlatim lovorjevim vencem. Ob strani dva mala mornariška gumba za podbradnik (ki ni prisoten). Kokarda je izvezena z zlato nitjo na črnem suknu, na njej je na sidru monogram kralja Petra II, okoli je lovorjev venec, zgoraj krona.
Kapa je na notranji strani obšita z bombažem, obod je obšit z usnjem. Na notranji strani oboda je všit kovinski monogram JS (Julijo Saks).
Rokavni oznaki kapetan bojne ladje (Kapetan bojnog broda):
Rokavna oznaka činov kbb (za redington in sako/jakno), desni in levi rokav.
Premer Eliotovega očesa 35 mm, Širši trak širine 25 mm, drugi trakovi širine 9mm. Kar označuje uredba iz leta 1936. V veljavi do konca Kraljevine Jugoslavije.
Priložena oficirska legitimacija:
Uradna oficirska legitimacija, ki jo je Saks imel kot kapetan bojne ladje z lastnoročnim podpisom (Manjka fotografija.). Datirana 20.2. 1941.
Priložene fotografije:
-Portretna fotografija Julija Saksa (z isto kapo) in činom kapetan bojne ladje, leto 1941. ca. 8,5 x 6 cm
-Fotografija Saksa v uniformi k.b.b. na krovu svoje ladje Kobac. Ca. 9 x 6,5 cm.
-Fotografija Saksa na krovu minolovca Kobac, kot poveljnik s činom k.b.b.. Fotografija je slabo razvita in ima bele lise. 8,5 x 6 cm
-Veliko formanta fotografija minolovca Orao, ki mu je Saks poveljeval v letih 1939-1940. Ca. 23,5 x 17 cm
-Razglednica z motivom minolovca Kobac, ki mu je Saks poveljeval od leta 1940-1941. Razglednica je naslovljena nanj in je iz zgodnjega obdobja.
-Fotografija Saksovega pogreba v državi NDH. Krsto nosijo mornarji NDH. Na vrhu krste je njegova kapa ovita v hrvaško zastavo. 13,5x 8,5 cm.
Priložena razglednica:
Razglednica, ki jo je Saks poslal svoji ženi iz Anglije na izobraževanju letalstva, rokopis.
Priložena osmrtnica:
Osmrtnica ob smrti Julija Saksa, ki je umrl med letalskim napadom v državi NDH.
Priložena vizitka:
Julijo Saks, kapetan bojnog broda.
Priložena knjiga:
Pomorske bitke kod Koronela i Falklanda, 1930, z njegovim lastnoročnim podpisom.
Priloženo pismo:
Tipkopis, 9 strani, velikosti A4. Datirano »Split, december 1939, produženo u januaru 1940.«
V pismu na kar 9 straneh govori o življenju na ladji, o poveljevanju ladje ter o njegovih podrejenih, o nevarnostih na morju, o vojni, ki divja v Evropi ter o usodi rušilca Ljubljana.
Pismo ponuja pomemben zgodovinski vpogled v duh časa leta 1939, v poveljevanje bojnih ladij ter zanimiv psihološki vpogled v poveljnika kraljeve ladje v Kraljevini Jugoslaviji.
Odlomki Iz pisma v originalnem hrvaškem jeziku:
O poveljevanju ladje:
“Nezna da li će brod izdržati teško more, nezna dali nećemo i sledećem trenutku naletiti na koji greben ili nasukati na pličinu, a šta se u tami ne može prethodno videti. Za njih nema druge utjehe nego da si kažu: naš je komandant na mostu, on će nas već sigurno voditi, on i zna koliko brod izdrži. zato, kad je brod ušao na otvorenu pučinu, gde su uzburkani elementi navaljivali na brod, koji je kao njihova igračka bio bačen simo tamo, ikad su udari valova potresali do temelja čitavi brod i vetar fićukom prohujio kroz jarbole i konope, tada sam vidio mnogo njemih upita u obrazima posade. Hteli su da vide, kakvo lice čini komandant, šta on drži o toj borbi broda sa elementima.”
O vojni:
“Nemoj da se plašiš rata. mi nećemo u rat. I naši ljudi su tako pametni da znadu, da od Njemačke ništa ne bi mogli dobiti. A da za bogate Engleze i Francuze vadimo kestenje iz vatre…to neka njihove kolonijalne trupe rade. Socijalizacija unutar pojedinih država je već u priličnom obimu provedena, ali socijalizacija izmedju pojedinih država nikako. Zašto da dve države na svetu imaju 3/4 svih kolonija (Engleska i Francuska) a celi ostali svet samo 1/4?? Zašto da Englezi samo seku kupone od svojih prekomorskih poseda, a drugi se muče za koricu hleba na vlastitom neplodnom tlu? Zato pošto su u prošlosti bezobzirno i bez skrupula ugrabili sve što su mogli? Takav postupak se predbacuje židovima i zato su od vremena na vreme bili pogromi, da se nivelira socijalno stanje.”
O usodi rušilca Ljubljana:
»A sada da Ti pričam još od poslednje senzacionalne, ali isto toliko žalosne vesti. : O potonuću razarača “Ljubljana”. To će te sigurno užalostiti jer taj brod nosi ime grada u kome živiš i Vaš gradonačelnik krstio je taj brod. A sada leži na dnu mora… …Do nesreće nije moralo doći i komandant neće se moći opravdati. Htio je da počini smoubistvo, ali je u tome bio sprečen. Boje bi bilo da je to učinio. Upropastio je naš najnoviji brod i snjim oko 135 milijona vrednosti. Njegova karijera je završena. Ne vjerujem da će se brod dati dignuti.«
