Opis
Lastnoročno napisano pismo cesarja Franca Jožefa I. s podpisom, ki imenuje Jožefa Švegla kot dosmrtnega člana zgornjega doma državnega zbora – gosposke zbornice cesarstva. Pod cesarjevim podpisom je kontra podpis predsednika vlade Max-a Wladimir-a von Beck-a.
Dosmrtno članstvo v gosposki zbornici je bila izredna čast. V gosposko zbornico je cesar neposredno imenoval zgolj predstavnike visokega plemstva, nekatere cerkvene dostojanstvenike in posameznike posebno zaslužne za državo. V slednjo skupino je spadal tudi Švegel.
Z zakonom z dne 26. januarja 1907 (Reichsgesetzblatt št. 16/1907) je bilo število dosmrtno imenovanih članov določeno na najmanj 150 in največ 170.
28 x 21,5 cm, enkrat prepognjen folio, na glavi papirja reliefni cesarski grb Franca Jožefa I. Datirano 14. junij 1907. Lastnoročno napisano pismo cesarja Franca Jožefa I., s podpisom cesarja ter predsednika vlade. Odlično ohranjeno pismo.
Priložena originalna kuverta s cesarskim pečatom. Naslovljena na barona Jožefa Švegla. Odlično ohranjena.
Ter:
Natipkano pismo z lastnoročnim podpisom predsednika vlade (Ministerpräsident) – Max Wladimir von Beck, v katerem posreduje cesarjevo lastnoročno pismo ter čestita za imenovanje.
M. von Beck je kot predsednik vlade v letih od 1906 do 1908 uveljavil reformo volilne zakonodaje, ki je v Avstriji uvedla splošno in enakopravno volilno pravico.
Družina Beck je bila lastnica posesti z graščino Plevna v letih od 1890 do 1923. V času njegovega predsedovanja vladi je Žalec prav zaradi potrebe po direktni telefonski povezavi Plevne z Dunajem dobil telefon. Umrl je na Dunaju 20. januarja 1943.
34 x 21 cm, dvakrat prepognjen folio, na glavi reliefni grb urada predsednika vlade. Datirano 15. junij 1907. Lastnoročni podpis predsednika vlade. Odlično ohranjeno pismo, sicer s starim prstnim odtisom na spodnjem robu.
Priložena originalna kuverta z voščenim pečatom cesarskega urada predsednika vlade. Naslovljena na barona Jožefa Švegla, zelo dobro ohranjena.
Baron Jožef Schwegel (tudi Švegel ali Žvegel), diplomat, politik, gospodarstvenik, pisatelj in pesnik, * 29. februar 1836, Zgornje Gorje, † 16. september 1914, Bled.
Schwegel se je rodil v kmečki družini v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Obiskoval je osnovno šolo v Gorjah in Beljaku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani med letoma 1846-54 in leta 1854 tudi maturiral.
Njegov bliskovit vzpon se je začel v Aleksandriji, kjer je bil v času otvoritve Sueškega prekopa avstrijski konzul. Takrat se je seznanil z Gyulo Andrássyjem, zunanjim ministrom dvojne monarhije. Hitro je postal ministrova desna roka. Čez nekaj let je bil Švegelj že prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministrstvu, tajni svetnik, baron in vitez l. reda železne krone.
Leta 1878 se je udeležil berlinskega kongresa, kjer je odigral pomembno vlogo pri pridobitvi Bosne in Hercegovine za habsburško monarhijo.
Svojo veliko navezanost na ožjo domovino je dokazal tudi s pomočjo popotresni Ljubljani, z zavzemanjem za gospodarske projekte na Kranjskem (z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo, po njegovi zaslugi pa tudi bohinjska proga ni šla čez Predel). V oporoki je namenil milijon kron za kulturne namene dežele Kranjske.
Besedilo o baronu Šveglu povzeto po: Jožef Švegel, najuspešnejši slovenski diplomat, Peter Colnar, 2016; Gorenjski glas.
