Skip to content Skip to footer

Giovanni B. Tolomei: Tägliche Erinnerung des Tods.. Ljubljana, Memento mori 18. stol.

Prodano

Joh. Bapt. Ptolomaeo: Tägliche Erinnerung des Tods, und andächtige Gebette um seelig zu sterben…
Laybach gedruckt bey Johann Friedrich Eger.
Brez navedbe leta, druga polovica 18. stol..

Ni na zalogi

Dodaj med priljubljene
Dodaj med priljubljene
Kategoriji: , ID izdelka:11868

Opis

Tägliche Erinnerung des Tods, und andächtige Gebette um seelig zu sterben,

Vsakodnevni spomin na smrt in pobožne molitve za blagoslovljeno smrt je molitvenik, ki bralca vsakodnevno spominja na njegovo minljivost.
Memento mori (latinsko „Zavedaj se smrti“) je umetniški ali simbolni izrek, ki opominja na neizogibnost smrti. Svoj vrhunec je doživel v baroku. V času, ko se je rojeval barok kot umetniško gibanje – proti koncu 16. stoletja, torej v ozračju krize in negotovosti, po kugi, ki je tako kot tridesetletna vojna pustošila po Evropi, se barok razvije v nekakšen ars moriendi, umetnost življenja kot umetnost umiranja. Memento mori postane moto tega obdobja.
Simbol lobanje s prekrižanimi kostmi je pogost simbol, ki je tudi vtisnjen v obe platnici knjige, spredaj in zadaj.

Provenienca knjige je knjižnica grofov Hohenwart v dvorcu Ravne v Pivki. Leta 1808 je bil narejen katalog knjižnice Franca Jožefa Hanibala Hohenwarta* (kranjski naravoslovec), v katerem je knjiga tudi navedena. Katalog je bil digitalno poustvarjen ter je dostopen na tej povezavi:
https://ravne.librarika.com/search/alphabetical/letter:T/page:2

Knjiga je sicer navedena, da je tiskana v Ljubljani, vendar je navedena pod ne-identičnim naslovom, kar bi lahko pripisali temu, da je naslov bil napačno povzet iz podobnih tiskov.
V katalogu, ki je bil ustvarjen okoli leta 1928 ob selitvi premoženja Hohenwartov je knjiga označena pod številko 24 (glejte priložene fotografije). Priložen je tudi kartonast listič s to številko. Po naših raziskavah je ljubljanska izdaja, edini znani evidentirani izvod tega dela, ki je bil tiskan v Ljubljani v drugi polovici 18. stoletja pri Egerju.

*Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart, kranjski naravoslovec, 24. maj 1771, Ljubljana, 2. avgust 1844, Ljubljana. V Ljubljani se je vključil v intelektualni krog barona Žige Zoisa in ljubitelja umetnosti barona Erberga. V letih 1831 do 1836 je bil predsednik muzejskega kuratorija v Ljubljani. Leta 1832 je izdal knjižico z opisom Postojnske jame. Po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii). Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na Mangart, ki ga je izvedel leta 1794.

Vezava papir, tanjše lesene platnice, 30 listov (naslovni list + 57 strani – neoštevilčenih), karton obdrgnjen – na obeh platnicah vtisnjena črna lobanja, hrbtišče poškodovano, originalna vezava, večji vodni madež na spodnji polovici listov, naslovnica strgana strgana (zareza, brez izgube teksta) pri črki »E« v naslovu, pribl. 2cm. Edini poznani evidentirani ljubljanski izvod. 14 x 8 cm. Dobro ohranjen izvod.

Minimum 4 characters