Opis
Jakob Schell pl. Schellenburg (1652-1715) je bil eden najbogatejših Ljubljančanov tistega časa ter predstavlja veliko gospodarsko, kulturno in mecensko osebnost, ki je na prelomu iz 17. v 18. stoletje delovala na Kranjskem.
Okoli leta 1678 se je naselil v Ljubljani, kamor je pričel dobavljati danske žrebce preko Hamburga. Obogatel je s posredovanjem, zlasti z oskrbovanjem Vojne krajne, upravljanjem graščinskih posestev, zakupom davkov, s finančnim svetovanjem in posojili. Postal je glavni posredovalec za domačo in tranzitno trgovino. Kranjski stanovi so pri njem celo najemali predujme in posojila, ki so leta 1698 narasla do vsote več kot milijon goldinarjev. Schellenburg je bil med drugim tudi finančni upravnik kranjskih posestev kneza Franca Karla Auersperga, urejevalec kreditov kneza Porzije na Koroškem in finančnik ljubljanskega škofa. Schell se je s svojim delom prebil do ljubljanskega notranjega sveta in tako med ljubljansko plemstvo. 22. maja 1696 mu je cesar podelil plemstvo (von und zu Schellenburg) in naslov cesarskega svetnika.
Grbovni ekslibris, ki je narejen v tehniki bakroreza, prikazuje Schellenburgov grb v katerem na desnem polju stoji Divji mož. Na začetku novega veka se je pojavil vidik, da so ljudje s premagovanjem narave, tukaj v obliki divjega človeka, dobili tudi možnosti za bogastvo. To je vodilo do uporabe motiva divjega človeka na kovancih in grbih. Tako so postali simbol bogastva, ki ga je pridobila narava.
Pod grbom je napis v latinščini, ki sporoča Schellenburgove nazive, cesarski svetnik, ustanovitelj Frančiškanskega samostana v Kamniku, ter ustanovitelj Uršulinskega samostana v Ljubljani.
Schellenburg je bil eden večjih mecenov. Bil je zaslužen za prihod uršulink v Ljubljano, kjer je postavil uršulinski samostan in cerkev, ter ustanovil dekliško šolo, ki je ostala naslednjih 170 let edina šola za deklice v Ljubljani.
Leta 1695 je financiral tudi kompletno prezidavo frančiškanskega samostana v Kamniku in tako postal tudi njegov ustanovitelj. Schell je bistveno doprinesel h gospodarstvu slovenskih dežel in k gospodarski blaginji. Posredno je pospeševal šolstvo in umetnostno kulturo.
Po njem se je v Ljubljani do leta 1951 imenovala Schellenburgova ulica (danes del Slovenske ceste). V Ljubljani trenutno gradijo stanovanjski kompleks Palais in Villa Schellenburg, ki bo imenovan po njem. Po njem se imenuje tudi Kulturno društvo Schellenburg.
Okvir za slike na fotografiji ni naprodaj, uporabljen je zgolj v namen prezentacije.



