Skip to content Skip to footer

Pehotni polk IR 83 – rezervni položaj (2) – Galicija

Prodano

Format: 14  x 9 cm
Leto: 1916/17

Ni na zalogi

Dodaj med priljubljene
Dodaj med priljubljene

Opis

Wikipedia opisuje kompleksne in dobro utrjene položaje na fronti v Galiciji:

“Na sektorju IR 83 je bil v zadnjih mesecih oblikovan sofisticiran sistem položajev, katerega glavno bojno linijo sta sestavljala dva jarka, ki potekata v smeri sever-jug. Rove, ki so bili med seboj oddaljeni okoli 300 metrov in zavarovani z bodečo žico, so povezali s prečnimi rovi. 300 do 600 metrov zadaj je bil rezervni položaj, ki je bil preko prečnih prehodov povezan s sistemom prednjih jarkov. Nadaljnji prečni jarki so vodili od tega v zaledje v smeri Batkiwa, da so rezerve lahko napredovale zaščitene.”

Vir: https://de.wikipedia.org/wiki/K.u.k._Infanterieregiment_%E2%80%9EFreiherr_von_Schikofsky%E2%80%9C_Nr._83

Prekmurski 83. pehotni polk “Baron von Schikofsky” (k.u.k. Infanterieregiment „Freiherr von Schikofsky“ Nr. 83)
Redkeje se v slovenski literaturi omenja 83. pehotni polk, ki je vključeval tudi dobršen del Prekmurcev, predvsem iz Goričkega ter območja Murske Sobote, kakor tudi današnje slovenske zamejce iz Porabja.
(Med bolj poznanimi polki sta seveda Kranjski 17. ter spodnje štajerski 87. pehotni polk, kjer je slovenščino govorila večina pripadnikov.)
Naborni okraj 83. pehotnega polka je bil v Sombotelu (madž. Szombathely), ki je vključeval del Brugenlanda, vzhodnega dela zgornje štajerske ter Železno županijo na zahodu Madžarske. Pred letom 1918 je Železna županija obsegala tudi večji del danes slovenskega Prekmurja z Mursko Soboto vred ter južni del danes avstrijske Gradiščanske.
Leta 1915 so izvedli popis materinega jezika pripadnikov polka, 54% je govorilo madžarsko, 30% nemško, 7% slovensko, 7 % češko ter 1% hrvaško.
V njem je med drugimi služil tudi znani soboški industrialec Josip Benko (1889 – 1945). Prvo leto je bilo sicer mobiliziranih okoli dva tisoč prekmurskih vojakov, do konca vojne pa okrog 25 tisoč.
Do leta 1917 se je polk boril na vzhodni fronti, večinoma v Galiciji. Oktobra 1917 je bil premeščen na zahodno bojišče soške fronte. Ob bitki pri Kobaridu je 83. pehotni polk sodeloval kot rezerva pod poveljstvom 33. divizije. Konec vojne je dočakal na reki Piavi.

Minimum 4 characters