Skip to content Skip to footer

Kras – Grmada / monte Ermada – Alfred Schenk

Prodano

Format: 16,5 x 12 cm
Leto nastanka: september 1916

Ni na zalogi

Dodaj med priljubljene
Dodaj med priljubljene
Kategoriji: , ID izdelka:8200

Opis

Podmaršal (FML) Alfred Schenk (rojen v Ljubljani), kasnejši poveljnik najjužnejšega sektorja IIIb, ki se je raztezal od planote Doberdob do Devina (Duino) ter poveljnik 9. pehotne dvizije.
Na zadnji strani zapis:
FML Schenk na Hermadi med 7. soško bitko.

7. soška bitka (13. september – 17. september 1916)
Še pred koncem 6. soške bitke se je Cadorna odločil, da bo s pritiskom na branilce nadaljeval. Cilj napada je bil Kras, odsek med reko Vipavo in Jadranskim morjem. Glavni cilj napada je bil Fajtji hrib in Trstelj, s katerih bi lahko Italijani nato v bok napadli avstrijske položaje severno in južno od tega hriba in tako ogrozili celotno fronto na Krasu. Napad se je začel 13. septembra z močnim topniškim ognjem, ki se je nadaljeval še 14. septembra na celotnem odseku od reke Vipave do morja. Ko se je ta preselil v avstrijsko zaledje, se je v napad podala pehota. Avstrijci so za razliko od prejšnjih bitk po njej udarili s topništvom in napadalcem povzročili velike izgube, vendar so le s težavo obranili svoje položaje. Italijani so napadali množično na različnih odsekih (Mirenski grad, Opatje selo, Lokvice). Najbolj krvavi so bili boji za Gorjupo kupo, 144 metrov visok hrib, ki je med boji večkrat zamenjal lastnika. Zaradi primanjkovanja vojakov so se branilci ponovno znašli v strahu, da se bo fronta vsak čas sesula. Reševale so jih le premestitve enot iz drugih bolj mirnih odsekov bojišča. In ko je že kazalo, da bo fronta vsak čas padla, je Avstrijce v zadnjem trenutku rešila italijanska neodločnost, ta neodločnost je Avstrijce reševala že v prejšnjih bitkah in tudi v vseh naslednjih. 17. septembra so se začeli kazati prvi znaki, da italijanska ofenziva pojenja, vendar le ne nekaterih odsekih; drugod so še vedno potekali krvavi boji, še posebej za koto 208, kjer so se kar vrstili napadi in protinapadi. Zvečer istega dne je Cadorna, ne da bi vedel kako blizu zmage je, preklical napad, saj ni želel do konca izčrpati svoje armade. Čeprav je bitka trajala le štiri dni, so bile izgube ogromne:preko 17.000 italijanskih in 15.000 avstrijskih vojakov je izginilo, umrlo ali bilo ranjenih.

Minimum 4 characters