Opis

Ožbalt Gutsman, slovenski jezuit, filolog in nabožni pisatelj, * 4. avgust 1727, Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem, † 14. maj 1790, Celovec.

Leta 1770 je v Celovcu izšla zbirka pridig Christianske resnize Ožbalta Gutsmana — jezuita in jezikoslovca s Koroške. V dodatku h knjigi je v nemščini Gutsman objavil tudi razpravo o slovenskem pravopisu, v kateri je prvič javno zagovarjal reformo tedanje slovenske abecede. Takrat se je še vedno uporabljala bohoričica, ki ni ločevala vseh glasov slovenskega jezika. Gutsman pa je predlagal novo črko, s katero je želel jasno razlikovati med S in Z — idejo, ki jo je prvič zapisal že leta 1764, a jo je tu razvil in predstavil širši javnosti.
Njegovo delo pa ni pomembno le zaradi pravopisa. V dodatku je Gutsman prvi sistematično oblikoval sklanjatev s šestimi skloni, takšno, kot jo poznamo še danes v knjižni slovenščini. S tem je postavil temelje razumevanja slovenskega jezika kot urejenega in premišljenega sistema, ne več zgolj kot skupek narečnih oblik.
Gutsmanovo delo iz leta 1770 tako predstavlja pomemben mejnik na prehodu iz starejših jezikovnih praks v sodobno slovensko normo. Ker je deloval predvsem na območju današnje avstrijske Koroške, njegovo ime ni tako močno zasidrano v narodni zavesti, kot bi si zaslužilo. Kljub temu ga lahko upravičeno štejemo za osrednjo osebnost slovenskega koroškega razsvetljenstva na področju slovnice. Njegova knjiga pridig je tako prerasla okvir duhovnega branja in postala eden ključnih temeljev slovenskega jezikoslovja.

Trda vezava, usnje. [18], 246 str. Do str. 70 se v knjigi pojavlja manjša črvina. Hrbet je poškodovan, predvsem na zgornjem (manjka delček usnja) in spodnjem robu. Na zadnjih 30 straneh je v skrajnem spodnjem vogalu manjši vodni madež. Manjka sprednji vezni list, zadnji vezni list je strgan. Listi so zelo čisti. Knjiga je kompletna z zelo pomembnim dodatkom; številni ohranjeni izvodi so namreč nepopolni. Zelo dobro ohranjen izvod (4/5). Redkost.