Opis
Legenda o nastanku rogaškega vrelca je zapisana in upodobljena v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Grafična podoba prikazuje prizor, v katerem bog Apolon naroči Pegazu, naj na kraju v bližini Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom ob tla ter tako odpre izvir mineralne vode – Roitschocrene, rogaški vrelec. Cerkev sv. Križa je na bakrorezu simbolno umeščena v ozadje prizora, kar dodatno poudarja konkretno prostorsko navezavo legende.
Pegaz je s tem dejanjem postal mitološki stvarnik rogaške mineralne vode in se uveljavil kot osrednji simbol kraja. Prav zato ga je Rogaška Slatina vključila v svoj grb in zastavo, kjer še danes predstavlja zdravje, moč in izvirnost naravnega bogastva.
Knjiga Roitschocrene velja za prvo znanstveno monografijo o rogaški mineralni vodi. Njen avtor je mariborski zdravnik in fizik Janez Benedikt Gründel (dr. J. B. Gründel), ki je delo prvič izdal leta 1685 v latinščini, dve leti pozneje (1687) pa še v nemškem jeziku v Gradcu. Obsežno delo na skoraj 400 straneh je razdeljeno na 48 poglavij: približno sto strani je namenjenih podrobnemu opisu kemijske sestave mineralne vode, preostali del pa obravnava medicinske učinke, terapevtsko rabo ter splošna načela zdravega in uravnoteženega načina življenja.
V času, ko se je medicina razhajala med Hipokratovim naukom o štirih telesnih sokovih in Paracelsusovim eksperimentalnim pristopom, je Gründel združil obe smeri. Svoja dognanja je utemeljil na lastnih opazovanjih, poskusih in klinični praksi, hkrati pa upošteval tedanje razumevanje ravnotežja v človeškem telesu. Kislica iz Rogaške Slatine je po njegovih zapisih uspešno pomagala pri zdravljenju bolezni žolča, ledvičnih kamnov, želodčnih težav ter zaprtja.
Gründel je te metode uporabljal pri zdravljenju plemstva na Ptujskem, Celjskem, Mariborskem in Koroškem, pogosto pa je pomagal tudi v samostanih in vojaških taboriščih. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo razvoj balneologije in utrdilo sloves Rogaške Slatine kot enega najpomembnejših zdraviliških krajev v srednji Evropi.
Provenienca: Na notranji strani platnice plemiški ekslibris Bibliothecae Hedervarianae z grobom grofov Khuen-Héderváry. Khuen-Héderváry je bila pomembna ogrska plemiška rodbina. Grof Károly Khuen-Héderváry (1849–1918) je bil hrvaški ban ter dvakratni predsednik Ogrske vlade.
Trda vezava, [30], 406, [1] str., [1] f. ilustr. pril. (frontispic). Obdrgnjen papir na platnicah, poškodovan zgornji del hrbta, črvine v platnicah. Znotraj je knjiga čista vendar so prisotne črvine. Črvine so predvsem po robovih listov, vendar po nekje posežejo tudi v tekst. Dobro ohranjen izvod (3/5). Redkost.




