Opis
Ljubljanski stolni vikar Maksimilijan Adam Jošt Redeskini (1740–1814) je s premišljeno namero sestavil in v tisk poslal obsežno pesmarico, naslovljeno Osem inu šestdeset sveteh pesm. V predgovoru je pojasnil, da je Bog svojo željo, naj ljudje pojejo, razodel tudi v Svetem pismu. Zato naj verniki opustijo prazne in grešne pesmi ter jih nadomestijo s svetimi. Prav njegove pesmi pa naj služijo kot zamenjava za takšne “slabe” pesmi.
Redeskini tako v uvodu ostro nasprotuje posvetnim popevkam, ki naj bi ljudi kvarile in jih odvračale od pobožnosti:
»… de be se teiſte ſalublene, gerde, od pregreshneh rezhy … skupſloſhene popevke, katire so … k pohuishanju pejli, posehmal usem … is glave spravele.«
Pesmarica vsebuje predgovor, kazalo in 68 pesmi, ki so bile namenjene petju. Nastala je v sodelovanju s škofom Karlom Herbersteinom, Redeskini pa je večino pesmi zbral in nekatere tudi sam spesnil. Večina izdanih pesmi je novih (vsaj ne prej zapisanih), razdeljene pa so na več vsebinskih sklopov: katehetske, praznične, spodbudne in molitvene.
Kranjska izdaja iz leta 1795, ki jo je pri ljubljanskem tiskarju Janezu Frideriku Egerju naročil kranjski poštar Ivan Baptist Mayr je tudi poseben mejnik, saj gre za prvo knjigo, izdano v Kranju. Kranjska izdaja je ohranjena v izvirni obliki iz leta 1775, dopolnjena zgolj z dvema mašnima pesmima.
Trda vezava karton, 245, [6] str. : vinjete ; 8°, platnice in hrbet poškodovani, originalna vezava, brez sprednjega veznega lista, naslovnica rahlo pegava, znotraj večinoma čista, manjše črvine po zunanjih in notranjih robovih knjige, ki redko posežejo skozi tekst. Dobro ohranjen izvod. (3/5). Redkost.



