Opis
Valvasorjeva bogato ilustrirana baročna mojstrovina o minljivosti človeškega življenja iz leta 1682, eden najpomembnejših umetnostnih in kulturnozgodovinskih spomenikov 17. stoletja na Slovenskem.
Theatrum mortis humanae tripartitum (Prizorišče človeške smrti), ki je izšel leta 1682, je moralno-didaktično delo, svojevrsten »teater« govorečih slik, s katerim želi Valvasor opomniti bralca na minljivost človeka in na potrebo po krepostnem krščanskem življenju, ki edino vodi v zveličanje in večno srečo.
Zasnova v treh poglavjih združi in vsebinsko poveže tri uveljavljene vsebinske sklope evropske literarne in likovne umetnosti zgodnjega novega veka: Mrtvaški ples, slikovite zgodbe s smrtnimi usodami znanih in manj znanih oseb ter prikaz najrazličnejših muk, ki jih duše pogubljenih trpijo v peklu. V vseh treh delih je vsebina jedrnato podana v verzih, dopolnjena z izreki iz Svetega pisma in obogatena z grafičnimi ilustracijami. Motiv opomina na smrt (memento mori) in poziva h krepostnemu življenju je v Theatru kot rdeča nit prisoten od posvetila in uvodnega nagovora bralcu na začetku knjige do njenega zaključka.
V duhu baročne metaforike Valvasor človeško življenje primerja z gledališkim odrom, na katerem se pred našimi očmi zvrstijo slike življenja in smrti, ki naj nam služijo za razmislek in vodilo.
Bakrorezi drugega in tretjega dela so vrezani po izvirnih risarskih predlogah, ki jih je izdelal Janez Koch, v prvem delu pa se je Andrej Trost zgledoval po lesorezih Mrtvaškega plesa v knjigi Imagines mortis Arnolda Birckmanna.
V prvem delu, Saltus mortis, je v štiriinpetdesetih prizorih predstavljen Mrtvaški ples.
Drugi del knjige, poimenovan Varia genera mortis, prinaša različne podobe umiranja: slavne, neobičajne, groteskne, predvsem pa strašljive in grozovite smrti zgodovinskih osebnosti, legendarnih oseb ali anonimnih likov, ki so predstavljene v sliki in besedi.
Tretji del knjige, Poenae damnatorum, sestavljajo muke pogubljenih, pisana paleta peklenskih mučenj, ki jih po meri svojih grehov trpijo duše prekletih. Prikaz raznovrstnih muk spremlja kratek dialog med hudičem in grešnikom ali zgolj epigram, v katerem je največkrat pojasnjena zveza med vrsto kazni in grehom, za katerega se pokori nesrečna duša.
Besedilo je bilo tiskano leta 1682 v Ljubljani, bakrorezi pa so bili odtisnjeni na gradu Bogenšperk. Knjiga je kulturno zgodovinski in umetnostni spomenik, ki razkriva duhovno podobo tistega časa, polnega stisk. Redkost.
Stanje izvoda
Izvod je nepopoln. Posamezni listi in grafike so poškodovani.
Manjka frontispic.
Prvi del – Saltus mortis
Manjkajo strani 9–16, 19–22 in 107–110 (skupno šest grafik).
Stran 83: strgan list, grafika ni poškodovana.
Strani 115–118: močno poškodovani listi z izgubo približno polovice spodnjega dela in poškodbami grafik.
Stran 119: grafika je zaradi tiskarske napake obrnjena na glavo.
Drugi del – Varia genera mortis
Strani 146-151: Tiskarska napaka, strani niso bile odtisnjene v pravem zaporedju, kar sicer za to delo ni nenavadno. (V večini primerov drugod ohranjenih knjig je sicer nepravilno zaporedje pri straneh 161-168.)
Stran 155 manjša poškodba: strgan vogal lista, posledično izguba parih črk na eni strani, grafika ni poškodovana.
Stran 175 manjša poškodba: strgan rob lista, brez izgube besedila, grafika ni poškodovana.
Tretji del – Poenae damnatorum
Stran 209 manjša poškodba: strgan list, brez izgube besedila, grafika ni poškodovana.
Stran 225-226 močna poškodba: manjka spodnje dve tretjini lista, posledično izguba teksta, poškodovana je tudi grafika.
Stran 229 manjša poškodba: strgan list, brez izgube teksta, grafika ni poškodovana.
Manjkajo strani: 249-255 (4 grafike).
Skupno manjka: frontispic, 23 Strani, kar vključuje 10 grafik od 120ih, poškodovane so 3 grafike. Čistina listov je sicer zelo dobro ohranjena, zelo dobro je ohranjena tudi trda vezava.
Provenienca:
Na spojnem listu je zapisan lastnik Johann Jacob Engel 1772, zapis se ponovi v rdeči barvi, tokrat z letnico 1794.
Literatura:
Germ, Tine, (2021): Smrt kraljuje povsod in bela Smrt triumfira: Valvasorjevo Prizorišče človeške smrti v evropskem kontekstu. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.










